E-novice

SLOEVENT // Zanimivi projekti // Novice // Evropska prestolnica kulture Maribor 2012

Natisni

Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga Evropska unija po posebni proceduri za določeno leto dodeli enemu mestu ali več mestom. Mesto, ki je nosilec tega zvenečega naziva, v določenem letu izvede vrsto pomembnih kulturnih dogodkov, ki so zaradi nominacije mesta za kulturno prestolnico posebej na očeh evropske in svetovne kulturne javnosti.

Pobudnica projekta Evropska prestolnica kulture je bila nekdanja grška ministrica za kulturo in umetnica Melina Mercouri (1920–1994). Na njeno pobudo je projekt leta 1985 uvedel Svet ministrov Evropske unije. Osnovna cilja projekta sta promovirati bogastvo evropskih kultur ter skozi zavest o vrednosti kulturnih različnosti graditi medsebojno razumevanje in skupno evropsko identiteto.

Od začetkov do danes se je projekt nadgrajeval, ni pa spremenil svojih prvotnih ciljev – izpostaviti bogastvo in raznolikost evropskih kultur, izboljšati medsebojno poznavanje med Evropejci – različnih jezikov, kulturnih tradicij, religij – ter s poudarjanjem skupnih kulturnih temeljev širiti zavest o pripadnosti isti evropski skupnosti. Vse bolj pa je tudi pomemben širši družbeni in gospodarski vpliv tega projekta.

Po Meline Mercouri se imenuje tudi nagrada za kakovostno izvedbo projekta v višini 1,5 milijona EUR, ki jo lahko nominirana mesta pridobijo, če izpolnijo določene pogoje. Sicer pa za pripravo in izvedbo kulturnih programov v okviru projekta Evropska kulturna prestolnica ni sredstev za neposredno financiranje programov ali s projektom povezanih investicij oziroma drugih stroškov.

Od leta 1985 do leta 2001 je bilo za Evropsko prestolnico kulture imenovanih 54 mest. Evropske države iz katerih bodo izhajale bodoče prestolnice kulture in potencialne kandidatke pa so določene do leta 2019.

Cilji tega evropskega kulturnega projekta ter procedure v zvezi z odločitvami za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture so kodificirani v več evropskih dokumentih:

med 1985 in 2000 je program potekal na osnovi sklepa Sveta Evropske unije, v letu 1999 sta Evropski parlament in Svet EU sprejela sklep z natančnejšo določitvijo procedure imenovanja, ciljev projekta in kriterijev za izbor nominiranega mesta (sklep št. 1419/1999/ES), prilagoditev pravil za čas po razširitvi EU z novimi članicami pa sta zajemala sklepa Evropskega parlamenta in Sveta EU iz leta 2005 in zlasti 2006 (sklepa št. 649/2005/ES in 1622/2006/ES).

Nominirano mesto naj izkoristi svoje posebnosti in dokaže kreativnost. Pri tem sta kulturna dediščina in stalno kulturno življenje mesta sicer njegova aduta, vendar predvsem kot temelj za organiziranje kulturnega programa v letu nominacije.

Mesto pridobi in nosi naziv predvsem zaradi priprave posebnih kulturnih dogodkov, ki morajo biti priložnost za okrepitev evropskega sodelovanja na področju kulture in za spodbujanje trajnejšega dialoga na evropski ravni.

Zaželeno je, da mesti, ki v istem letu nosita naziv Evropska prestolnica kulture, svoja programa povežeta, mesta pa se za izvedbo programa lahko povežejo tudi regionalno, preko državnih in nacionalnih meja v območjih evroregij ali širše.

Kakovostni kriteriji kot merilo ustreznosti programske ponudbe kandidatov za naziv Evropska prestolnica kulture:

1. Evropska razsežnost kulturnih dogodkov: ti naj spodbujajo sodelovanje med kulturnimi izvajalci, umetniki in mesti iz držav članic EU (in širše), opozarjajo naj na bogastvo kulturne raznolikosti v Evropi; v ospredje naj postavljajo skupne vidike evropskih kultur. Programi naj bodo zanimivi za širše evropsko občinstvo.

2. Vključevanje mesta in državljanov v kulturne dogodke: spodbuja se najširše sodelovanje prebivalcev mesta in njegove okolice v pripravi in izvedbi kulturnih dogodkov; posebna pozornost naj se namenja tudi posameznim socialnim skupinam, ki bi sicer lahko bile odrinjene kot ustvarjalci in konzumenti kulturnih dobrin; vzbuja naj se interes lokalnega prebivalstva za kulturne programe in kulturno sodelovanje v evropskih okvirih.

3. Trajnostna naravnanost: kulturni dogodki v letu nominacije naj bodo v čim večji meri sestavni del dolgoročnega in trajnostnega kulturnega ter socialnega in urbanega razvoja mesta.

1985 Atene

1986 Firence

1987 Amsterdam

1988 Zahodni Berlin

1989 Pariz

1990 Glasgow

1991 Dublin

1992 Madrid

1993 Antwerpen

1994 Lizbona

1995 Luksemburg

1996 Kopenhagen

1997 Thessaloniki

1998 Stockholm

1999 Weimar

2000 Avignon, Bergen, Bologna, Bruselj, Helsinki, Krakow, Praga, Reykyavik, Santiago de Compostela.

2001 Porto, Rotterdam

2002 Bruges, Salamanca

2003 Gradec

2004 Genova, Lille

2005 Cork

2006 Patras

2007 Luksemburg, Sibiu

2008 Liverpool, Stavanger

2009 Linz, Vilna

2010 Essen, Istanbul, Pecs

2011 Turku, Talin

2012 Maribor, Guimaraes

2013 Marseille, Košice

2014 Umea, Riga

2015 Mons, Plzen

2016 mesti iz Španije in Poljske

2017 mesti iz Danske in Cipra

2018 mesti iz Nizozemske in Malte

2019 mesti iz Italije in Bolgarije

Vir: Maribor2012

Na vrh