Prelistaj revijo
Družinsko gledališče Kolenc - animacijske predstave, zabave, doživetja v naravi in kulturni programi  za otroke in odrasle
Veselica.info - Vse veselice na enem mestu

Oderske konstrukcije

Besedilo: Martin Cvetko, Prozvok / Foto: Prozvok
Osnovni element prireditve, ki odločilno vpliva na celoten izgled in učinek projekta, so odrske konstrukcije. Te ponujajo širok manevrski prostor za poigravanje z velikostmi, oblikami in dizajni.
Prav zaradi številnih možnosti se organizatorjem poraja veliko vprašanj o ustrezni postavitvi in zmožnostih odrov, ki jih ponuja tržišče. Svojim gostom želijo poleg prijetnega ambienta zagotoviti varnost in obenem ponuditi nekaj novega in svežega tudi pri odrski postavitvi. V naslednjih vrsticah vam želimo predstaviti nekaj pomembnih dejstev, ki vam bodo v pomoč pri vašem delu.

Pregled terena

Pregled terena postavitve odra poteka skupaj z izvajalcem, ki strokovno oceni specifične lastnosti terena, kot so nagib, podlaga in možne ovire. Tako lahko vnaprej predvidimo tudi možne neprijetnosti. Če se bo dogodek denimo odvijal na travniku, se lahko teren v primeru slabega vremena začne ugrezati. V takem primeru je treba med travo in nogo odra postaviti podložne plošče. Med odre, ki niso primerni za neravne podlage, štejemo mobilni in škarjasti oder ter klasični gledališki praktikabel.

     
     
Ob ogledu terena se oceni tudi ustreznost dostopa, saj lahko prav težavnost le-tega podaljša predpripravo terena za vse soustvarjalce dogodka in s tem tudi čas montaže. Poleg terena in dostopa je v prvem koraku treba določiti še položaj konstrukcij (jih zakoličiti in vnesti v načrt prostora) ter zahtevati ateste, ki vsebujejo vse potrebne statične izračune o varni postavitvi konstrukcije.

Tip prireditve in namen uporabe odra

Izvajalci za ustrezno postavitev potrebujejo vse ključne podatke o tem, kaj se bo na odru dogajalo. Predvideti je treba, koliko ljudi bo na odru, kakšen bo program, ali bo dogajanje statično ali dinamično in podobno. Eden od pomembnejših je tudi podatek o obremenitvah na odru. V primeru nadpovprečnih obremenitev je treba izvesti dodatne statične kalkulacije, ki točno določijo, kakšna mora biti podkonstrukcija odra ter kako močna mora biti pohodna površina. Podkonstrukcijo, ki je največkrat jeklena ali aluminijasta, sestavljajo različni moduli določenih dimenzij, ki so prilagodljivi tudi po višini, zaradi svoje modularne zasnove pa so tako prireditveni odri preprosti za montažo in demontažo.

     
     
V primeru večje teže, kot je na primer avtomobil, je treba ojačati podkonstrukcijo, pohodno površino pa dodatno preplastiti, saj le tako dosežemo potrebno nosilnost objekta. Za notranje prireditve so tako zaradi izgleda kot tudi uporabnosti ustreznejši sodobni praktikabli, za zunanje, kjer je več neznank in je običajno teren težavnejši, pa je pomembno predvsem to, da se odrska konstrukcija čim bolj prilagodi terenu ter da je preprosta za montažo. Pri manjših postavitvah na ravnih tleh so najbolj uporabni in najučinkoviteljši škarjasti odri.

Izbira višine odra

Če postavljamo oder v notranjih prostorih in za manjšo skupino ljudi, je zadostna višina odra od 0,3 do 0,5 metra. Za zunanje prireditve so odrske konstrukcije višje: za obisk od 200 do 300 ljudi zadostuje en meter in za 1.000 ali 2.000 ljudi 1,5 metra visok oder. Na velikih prizoriščih, kjer pričakujemo nad 2.000 ljudi, mora biti oder visok vsaj 2 metra. Na večjih stadionskih postavitvah, ki jih obišče od 5.000 do 20.000 ljudi, pa postavimo oder, visok nad 2,5 metra. Višino odra izbiramo na podlagi učinka, ki ga želimo doseči. Tako lahko na modnih revijah občinstvo posedemo in ustvarimo primeren učinek z nižjim odrom. Pravilo pri postavljanju odrov je, da se mora izvajalce videti vsaj od pasu navzgor, priporočljivo pa je od kolen navzgor.

Nadgradnja in izgled odra

Glede na predvideno uporabo odra določimo tip pohodne površine. Če bo oder namenjen plesni točki, mora biti pohodni podij brez rež, ki bi plesalce lahko ovirale. V primeru slavnostnih prireditev navadno na pohodno površino položimo preprogo, gledališčniki pa za svoje nadgradnje uporabijo še dodatne iverne plošče. Za prireditve, ki se odvijajo na prostem, je priporočljivo uporabljati protizdrsne vodoodporne plošče, ki zagotovljajo večjo varnost. K izgledu pripomore tudi parapet, to je stena oziroma pregrada iz različnih materialov, s katero pokrijemo stranski del odrske konstrukcije. Parapet je lahko iz plošč ali blaga, ki omogoča raznovrstne vizualne učinke. Trd parapet je priporočljiv zaradi ustvarjanja lepše forme, na njem pa je tudi lažje narediti zaključke z aluminijastimi letvami. Različni nameni uporabe odra zahtevajo tudi različne dodatke, kot so luknja za šepetalko ali za dim. Govorniki pred odrom potrebujejo dodaten prostor za namestitev zaslona z besedilom, za baletne predstave pa je treba namestiti absorbske plošče, ki absorbirajo tresljaje plesalcev.

Čas montaže in demontaže

Montažo in demontažo konstrukcij je najprimerneje izvajati ob dnevni svetlobi, saj je v nočnih urah to delo lahko zelo nevarno. V primeru, da je nočna montaža neizogibna, je nujno postaviti razsvetljavo na štirih točkah delovišča. Ko je oder postavljen, ga je treba tudi ozemljiti, označiti izhodna mesta, poskrbeti za ustrezno osvetlitev stopnišč ter z belim trakom označiti mejo približno pol metra od roba odra. V primerih, ko je oder zelo visok, je zaradi varnosti priporočljivo narediti lovilni podest, ki je 80 centimetrov nižje od roba odra in zagotavlja večjo varnost, hkrati pa se ga lahko uporabja tudi za kamere. Ko je oder zgrajen, morajo izvajalec, organizator in varnostni inženir pregledati, če je narejen varno in po načrtu. Za večjo varnost je treba poskrbeti tudi za ustrezne ograje, s katerimi zaščitimo oder in stopnice. Vsak oder, višji od enega metra, mora imeti namreč ograjo, ki prenese 30kg/m obremenitve za odre, kjer je dostop omejen, in 300kg/m za odre, ki so dostopni za publiko. V primeru, da organizator na prireditvenem odru ne želi ograje, mora podpisati izjavo, da prevzema vso odgovornost za možne situacije, do katerih bi lahko prišlo zaradi odsotnosti ograj. Prav tako je priporočljivo, da se okoli odra postavi usmerjevalno ograjo z označevalnimi tablami, ki nepooblaščenim osebam preprečuje dostop.

Izbira pravega izvajalca

Organizator mora svojega podizvajalca - strokovnjaka za odre - seznaniti s terenom, dostopom, želenim tipom odra in predvidenim številom obiskovalcev, zato da lahko izpelje projekt v okviru določenega finančnega načrta in se tako izogne neprijetnim presenečenjem glede izdatkov za dogodek. Pomembno pa je poudariti, da pri izbiri izvajalca ni merilo zgolj cena, ampak tudi kakovost izvedbe, usposobljenost izvajalca in njegove ekipe, ki mora delovati po varnostnih predpisih, njegova ustrezna pravno-formalna dokumentacija o delovanju (obrtno dovoljenje za postavljanje montažnih odrov, statična dokumentacija konstrukcij), ter dokazilo, da postavlja atestirane konstrukcije.

Vrste odrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika definira oder kot:

  • zvišan prostor, navadno iz desk;
  • proti gledalcem odprt vzvišen prostor v gledališču, koncertni dvorani;
  • konstrukcijo iz lesenih ali kovinskih elementov.
Danes so odri različnih oblik, velikosti in dizajnov in jih največkrat uporabljamo za javne prireditve. Poleg klasičnega odra ali gledališkega praktikabla (praktikabel lahko definiramo kot zložljiv element za sestavo odra), poznamo še škarjaste odre, novodobne odrske praktikable, palične konstrukcije na osnovi gradbenega odra oziroma »scaffoldinge«, včasih pa naletimo tudi na tesarsko izdelane odre, največkrat na veselicah. Vse te konstrukcije spadajo v skupino začasnih odrskih konstrukcij.
Klasični gledališki oder
Scenski oder Conavi
Škarjasti oder

Kakovosten oder mora

  • biti v okviru mednarodnih standardov,
  • imeti statične izračune,
  • imeti več izjemnih varnostnih karakteristik,
  • imeti čim bolj fleksibilno spajanje ter močne spoje,
  • imeti čim manj komponent, s čimer privarčujemo pri skladiščenju in transportu,
  • omogočati fleksibilnost postavljanja podkonstrukcije v vseh smereh,
  • ponujati možnost gradnje na velikih naklonih ter omogočati, da s sistemom enostavno premostimo oviro in pohodno ploščo poravnamo,
  • zagotavljati togost, ki preprečuje dinamičnim silam, da bi konstrukcija zanihala.

Standardi

Pri odrih, ki spadajo med začasne konstrukcije, velja slovenski standard SIST EN 13782:2006 (prevzet po evropskem standardu EN 13782). Ta določa vertikalno obremenitev v primeru splošno-javnega dostopa za stopnice, piste, pod in klančine: ρ= 3,5kN/m2 (350 kg/m2), za dvignjene odre in ploščadi, kjer je večje število ljudi pa ρ= 5,0kN/m2 (500kg/m2). Standard vključuje pravilo obremenitve za prostore, ki niso odprti za javni dostop. Za stopnišča, modne piste, platforme in podobno, po katerih se največkrat sprehaja le ena oseba naenkrat, je dovoljena obremenitev ρ= 1,5kN/m2. Podoben je tudi britanski standard BS6399, ki določa, da morajo fiksni (statični) odri prenesti obremenitev 7,5kN/m2, začasne montažne strukture pa 5kN/m2. Pri horizontalni obremenitvi standard določa 10 odstotkov vertikalne obremenitve.

Sponzorji
Aktualne novice
Obišči SLOEVENT